Slovenia

NOISE AWARENESS DAY

National instute of Public Health

YEAR 2016

Ohranimo mirna območja v urbanem okolju

(Preserve quiet urban areas)

Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu 2016: Ohranimo mirna območja v urbanem okolju

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) letos obeležujemo Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu s sloganom “Ohranimo mirna območja v urbanem okolju”
Vpliv zvoka na zdravje in počutje ljudi večinoma povezujemo z jakostjo zvoka v okolju in njegovo povprečno letno ravnjo za dan, večer in noč. Tak pristop izhaja predvsem iz dejstva, da stalna izpostavljenost hrupu cestnega, letalskega in železniškega prometa ter industrijskih obratov v bivalnem okolju poveča tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. Z direktivo o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa evropske države izpostavljajo prav ta problem in pozivajo vse države, da zmanjšajo hrup v okolju. Obenem pozivajo tudi k ohranjanju mirnih območij v urbanem in naravnem okolju. Veliko prebivalcev je predvsem v velikih mestih stalno izpostavljenih hrupu in zato je izjemnega pomena, da imajo v bližini bivališč dostop do mirnega okolja.

V aprilu številne aktivnosti na temo zvočnega okolja v okviru zelene prestolnice Evrope
Ljubljana, zelena prestolnica Evrope 2016, ima izjemne možnosti, da svojim prebivalcem nudi naravno okolje za sprehode in sprostitev. Od nekdaj se meščani sprehajajo v Tivoliju, na Rožniku in Golovcu. Znano je, da nas bivanje v naravnem okolju sprošča in pomirja. Vedno več strokovnjaki omenjajo obnovitveno funkcijo mirnega okolja. To pomeni, da nam mirno okolje ponuja možnost, da našemu organizmu omogočimo, da obnovi funkcije, ki so bile oslabljene zaradi stresa in hrupa, ki se ga večinoma v modernem tempu življenja sploh ne zavedamo. Prav sposobnost organizma, da nepotrebne zvoke »preslišimo« nam daje možnost, da se osredotočimo na pomembne zvočne informacije. Da nam organizem to omogoči, rabi energijo. Ko je telo preobremenjeno, začutimo utrujenost in razdraženost lahko tudi glavobol in slabost. Le redko to povežemo s hrupom v okolju, za katerega menimo, da ga ne slišimo oziroma, da nas ne moti.

Dojemanje zvočnega okolja ni povezano samo z njegovimi značilnostmi, temveč tudi z informacijo, ki nam jo prinaša, našimi preteklimi izkušnjami, odnosom do vira zvoka, s sliko, ki jo ob zvoku vidimo in drugimi dejavniki, ki vsi vplivajo na zapletenost odziva in velike razlike med posamezniki. Dobro poznavanje vseh teh vplivov nam bo omogočilo, da bomo laže razumeli zakaj se ljudje na zvoke v okolju odzivamo tako različno.

Napoved dogodkov

V torek, 19. aprila 2016, od 14.00 do 16.00 ure, bomo v paviljonu pred mestno hišo v Ljubljani predstavili mnenja občanov o njihovem počutju v zvočnem okolju Ljubljane, zbrana z aplikacijo za mobilne telefone. Več o uporabi aplikacije za pametne telefone, s katero lahko sooblikujemo zvočno sliko Ljubljane
Do sedaj zbrana mnenja so pokazala, da je večina sodelujočih v mestu zaznala predvsem pogovore ljudi, smeh, oglašanje ptic, hrup prometa in glasbo. Zvočno okolje v mestu se jim zdi zanimivo in živahno, tudi pomirjujoče in sproščujoče, nekateri pa menijo, da je včasih preglasno ali neprijetno. Večina se strinja, da je urbano okolje lepo urejeno. Veliko ljudi omenja naravo in zelenje drugi pa pretežno stavbe in promet. Zvoki v Ljubljani prebivalce motijo malo ali pa sploh ne. Nekateri vseeno menijo, da je zelo moteč hrup iz gostinskih lokalov predvsem v večernem in nočnem času.

V sredo, 20. aprila 2016, od 10.00 do 16.00 ure, bomo v paviljonu pred mestno hišo v Ljubljani predstavil pomen mirnega okolja za zdravje in počutje ljudi in izpostavili pomen zvočnega okolja vrtcev in osnovnih šol. Predstavili bomo slikanico “Dobro, da imam ušesa! Dobro, da slišim!”, otroci bodo lahko izdelali igro “Zvočni spomin” in nam povedali, kaj vse so slišali na poti iz vrtca do paviljona pred mestno hišo.  Povedali nam bodo, kateri zvoki so jim všeč in katerih ne marajo. Pogovarjali se bomo o tem, kako pomembno je včasih biti tiho in prisluhniti okolici.
Na spletni povezavi Agencije RS za okolje si lahko pogledate, kakšno je zvočno okolje vrtcev in osnovnih šol v Ljubljani. Izpostavljenost otrok povišani ravni hrupa zaradi cestnega prometa v Ljubljani. Več na naslednji povezavi.

http://www.nijz.si/sl/mednarodni-dan-ozavescanja-o-hrupu-2016-ohranimo-mirna-obmocja-v-urbanem-okolju

YEAR 2015

Brez hrupa živimo bolje

(Without noise we live better)

Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu 2015

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) želimo opozoriti na velik pomen mirnih območij v naravnem in urbanem okolju. Sprehodi in rekreacija v takem okolju so pomembni za sprostitev in obnovitev telesnih funkcij in torej za zdravje in dobro počutje ljudi. Parki v mestnem okolju in ohranjena naravna območja predstavljajo neprecenljivo bogastvo. Na NIJZ zato svetujemo, da prosti čas čim bolj pogosto preživljamo na sprehodih v naravi, kjer bomo namesto mestnemu hrupu prisluhnili zvokom narave.

Dokazov o negativnih učinkih hrupa na zdravje in počutje ljudi je vedno več. »Dokazano je, da dolgotrajna večja vznemirjenost in motnje spanja zaradi hrupa predstavljajo resno grožnjo zdravju. Med možnimi posledicami se najpogosteje navajajo ishemične bolezni srca, v novejšem času pa strokovnjaki opozarjajo tudi na večjo verjetnost pojava kapi in diabetesa,«je povedala dr. Sonja Jeram z NIJZ.

Potencialno prizadetost prebivalcev, ki so v svojih bivalnih prostorih izpostavljeni okoljskemu hrupu, ocenjujemo z bremenom bolezni, ki podaja število izgubljenih zdravih let življenja. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da prebivalci v zahodnih državah Evropske unije vsako leto izgubijo zaradi hrupa več kot milijon zdravih let življenja. »Podatki kartiranja hrupa cestnega prometa kažejo, da je v Ljubljani skoraj 57 odstotkov vseh prebivalcev izpostavljenih letnemu povprečju hrupa nad 55 dBA (Ldvn). V Berlinu je primerljivemu nivoju hrupa izpostavljenih le 20 odstotkov prebivalcev. Preliminarno smo v Ljubljani ocenili delež akutnega srčnega infarkta, ki predstavlja življenjsko ogrožajoče stanje zaradi izpostavljenosti hrupu cestnega prometa, in ugotovili, da lahko od vseh primerov akutnega srčnega infarkta v našem glavnem mestu  hrupu cestnega prometa pripišemo skoraj dva odstotka primerov te bolezni. V enem letu je to izguba približno štirih zdravih let življenja. Breme bolezni pa je bistveno večje zaradi dolgoročnega poslabšanja zdravja, katerega vzrok sta velika vznemirjenost (izguba 500 zdravih let življenja) in resne motnje spanja (izguba 1000 zdravih let življenja),« je navedla dr. Sonja Jeram z NIJZ in opozorila, da bi morali v Sloveniji čim prej izdelati operativne programe varstva pred hrupom za vsa območja v državi, za katera so že izdelane strateške karte hrupa, poskrbeti za javni dostop do vseh podatkov ter vzpostaviti enotni sistem spremljanja in reševanja pritožb občanov zaradi hrupa. Hiter odziv in transparentna informacijska politika namreč zmanjšata sicer prisotno jezo in vznemirjenost prebivalcev.

Strokovno srečanja Hrup in zdravje

Ob letošnji obeležitvi Mednarodnega dneva ozaveščanja o hrupu NIJZ v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano, Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za okolje in prostor organizira strokovno srečanje z naslovom Hrup in zdravje, ki bo 23. aprila 2015 na Agenciji RS za okolje. Na strokovnem srečanju bo predstavljena problematika, ki zadeva okoljski hrup v Sloveniji. Namen srečanja je spodbuditi različne deležnike in strokovnjake k bolj aktivnemu sodelovanju in ukrepanju, da bi zagotovili manjšo obremenjenost prebivalcev s hrupom, predvsem v prostorih, ki so za hrup še posebej občutljivi. To so bivalni prostori, vrtci, šole in zdravstvene ustanove.

http://www.nijz.si/sl/mednarodni-dan-ozavescanja-o-hrupu-2015

YEAR 2014

Za dobro zvočno okolje v vrtcih in šolah

(For better sound environment in kindergartens and schools)

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjamo, da hrup v vrtcih vpliva na otrokov jezikovni razvoj, učenje, pomnjenje, opravljanje bolj zahtevnih nalog in socialni razvoj otroka, prav tako povzroča stres, vznemirjenost in občutek nemoči.

Namen letošnje akcije z geslom »Zvočno okolje v vrtcih in šolah« je ozaveščanje o pomenu dobrega učnega okolja v vrtcih in šolah za zdrav razvoj otroka.

Zaščiti zvočnega okolja v vrtcih in šolah je v slovenski zakonodaji posvečena posebna pozornost. Kljub temu mnogi vzgojitelji in vzgojiteljice slovenskih vrtcev menijo, da zvočno okolje v njihovih vrtcih ni najboljše. »Rezultati ankete, ki smo jo med 334 vzgojitelji in vzgojiteljicami 108-ih vrtcev izvedli letos na NIJZ, so pokazali, da je dobra petina obravnavanih vrtcev v hrupnem okolju zaradi cestnega prometa, nekoliko manj pa se vzgojitelji pritožujejo zaradi slabe akustike prostorov. V vseh omenjenih  vrtcih pa si želijo izboljšanje stanja,« je ugotovitve povzela doc. dr. Sonja Jeram z NIJZ in opozorila: »Zvočno okolje v vrtcih in šolah omogoča zdrav razvoj otroka. To je še posebej pomembno v današnjem času, ko veliko otrok precejšen del dneva v prvih letih svojega življenja preživi v teh ustanovah.  Znano je tudi, da hrup v vrtcih vpliva na otrokov jezikovni razvoj, učenje, pomnjenje in opravljanje bolj zahtevnih nalog, vpliva pa tudi na otrokov socialni razvoj in lahko prepreči razumevanje pomembnih varnostnih sporočil. Hrup povzroča stres, vznemirjenost lahko pa tudi občutek nemoči.«

Obstajajo različni viri hrupa v vrtcih
Hrup v vrtcih lahko izvira od zunaj (hrup cestnega prometa), ali pa je vir hrupa v sami stavbi (delovanje prezračevalne naprave). Hrup pri svojih dejavnostih povzročajo tudi otroci sami. »Otroški glasovi so navadno višji in ostrejši v primerjavi z bolj nizkimi glasovi odraslih. Otroci prilagodijo glasnost govora glede na raven hrupa v okolju, kar posredno lahko privede do hripavosti in poškodb glasilk. Pri reševanju hrupa, ki v vrtcih nastaja zaradi dejavnosti same, želimo opozoriti predvsem na pedagoške ukrepe in med njimi izpostaviti učenje poslušanja,« je povedala doc. dr. Sonja Jeram z NIJZ, ki je zato v pomoč vzgojiteljem prevedla nemško slikanico za otroke in odrasle z naslovom »Dobro, da imam ušesa! Dobro, da slišim!«. Slikanica na poljuden in otrokom prijazen način predstavi ušesa in sluh, zvoke in hrup ter predstavi igre, s katerimi lahko izostrimo poslušanje. Na voljo je tudi predstavitev s fotografijami naših najbolj pogostih ptic in s posnetki njihovih pesmi. »Otroke želimo na ta način spodbuditi, da pozorno prisluhnejo zvokom iz svoje okolice in se zavejo, da so drugi zvoki pri poslušanju lahko moteči. S tem naj spomnimo tudi vse odrasle, da lahko v primeru povzročanja hrupa s tem motijo druge in jim povzročajo zelo neprijetne težave,« opozarja doc. dr. Sonja Jeram z NIJZ.

Mladostniki pogosto poslušajo glasbo prek slušalk
Na NIJZ smo v lanskem letu med osnovnimi in srednjimi šolami pripravili anketo z naslovom »Kako pogosto poslušaš glasbo in kakšna zvrst glasbe ti je najbolj všeč?«. Sodelovalo je 1.635 mladostnikov. Na podlagi zbranih rezultatov smo ugotovili, da se mladostniki za poslušanje glasbe v največji meri odločajo zato, da s tem ne motijo drugih. Glasbo najpogosteje poslušajo na vlaku ali avtobusu, pri hoji, med tekom in rolkanjem. Všeč jim je, da jih pri tem ne moti hrup okolice. Glasba iz slušalk jih pomirja, sprošča ter omogoča, da se počutijo dobro, v glasbi uživajo in se zabavajo. Nekateri glasbo na ta način poslušajo, ko jim je dolgčas, drugi so prepričani, da je zvok boljši in da glasbo prek slušalk bolje čutijo. Le peščica mladostnikov zase pravi, da glasbo poslušajo na ta način zato, ker jo lahko poslušajo glasneje. Zanimivo je, da se tako mlajši kot starejši fantje odločajo za bolj pester izbor glasbe predvsem v primerjavi z osnovnošolkami, pri katerih izrazito prevladuje izbira pop glasbe. »Na podlagi zbranih rezultatov smo ugotovili, da dobra petina mladostnikov (12,4 odstotka) s svojimi navadami poslušanja tvega, da bo pri njih v večletnem časovnem obdobju prišlo do poškodbe sluha. Podoben delež so ugotovile različne študije v tujini,« je ugotovitve povzela doc. dr. Sonja Jeram z NIJZ, ki meni, da je z akcijami ozaveščanja za zmanjšanje težav in ohranjanje dobrega sluha mladostnikov smiselno nadaljevati tudi v bodoče.

Kazalec o izpostavljenosti hrupu zaradi cestnega prometa
Da bi opozorili na problematiko okoljskega hrupa, smo na NIJZ v sodelovanju z Agencijo RS za okolje (ARSO) izdelali kazalec o izpostavljenost otrok povišani ravni hrupa zaradi cestnega prometa v vrtcih in osnovnih šolah. Kazalec je izdelan za Mestni občini Ljubljana in Nova Gorica, v letošnjem letu pa ga pripravljamo še za Mestno občino Maribor.

Okoljski kazalec kaže, da so otroci v osnovnih šolah in vrtcih v Mestni občini Ljubljani potencialno izpostavljeni previsokim ravnem hrupa zaradi cestnega prometa. Od 110 vrtcev in 53 osnovnih šol je 14 vrtcev in 3 šole v območju hrupa, kjer je na vseh štirih fasadah stavbe presežena mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča (55 dBA), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije. V Mestni občini Nova Gorica od 16 vrtcev in 11 osnovnih šol pri nobeni stavbi ta mejna vrednost ni bila presežena na vseh štirih fasadah. V šolskem letu 2010/2011 je bilo tako v Ljubljani potencialno izpostavljenih povišanim ravnem hrupa 498 učencev oziroma 1.429 otrok v vrtcih. Podatke bi bilo nujno upoštevati pri pripravi Operativnih programov varstva pred hrupom ter pri navedenih ustanovah opraviti meritve hrupa v učilnicah in igralnicah ter izvesti omilitvene ukrepe za zmanjšanje hrupa.

http://www.nijz.si/sl/ob-mednarodnem-dnevu-ozavescanja-o-hrupu-2014-za-dobro-zvocno-okolje-v-vrtcih-in-solah

YEAR 2013

Dobro zvočno okolje je odgovornost nas vseh

(Good soundscape is responsibility of us all)

slovenialogo-90

SPOROČILO ZA MEDIJE

Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu 2013

DOBRO ZVOČNO OKOLJE JE ODGOVORNOST NAS VSEH

Hrup postaja vse večji problem

Ljubljana, 23. april 2013 – Jutri, 24. aprila, obeležujemo Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu, ki  že osemnajsto leto zapored poteka zadnjo sredo v aprilu. Namen letošnje akcije z geslom »Dobro zvočno okolje je odgovornost nas vseh« je spodbujanje vsakega posameznika k prevzemu odgovornosti za dobro zvočno okolje. S svojimi dejavnostmi pogosto povzročamo hrup, ki sicer za nas ni moteč, ker je del naše aktivnosti. Vsi, ki do tega zvoka nimajo enakega odnosa, hrupa ne prenašajo z enako mero strpnosti. Pogost ali dolgotrajen hrup postane moteč in vzrok pritožb. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) ugotavljamo, da se število pritožb zaradi hrupa z leti povečuje, kar kaže na to, da se problemi ne rešujejo učinkovito oziroma se pojavljajo vedno novi. Naše zvočno okolje se slabša.

Odziv javnosti na hrup v okolju

Na IVZ smo v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve in Inšpektoratom za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje pregledali statistiko pritožb zaradi hrupa v zadnjih desetih letih. Podatki o pritožbah zaradi hrupa in izrečenih kaznih v Sloveniji so pokazali, da je število izrečenih kazni v skladu z Zakonom o varstvu javnega reda in miru oziroma Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju v obdobju od leta 2001 do 2011 narastlo od 486 na 2434. Zmanjšalo pa se je število nadzorov Inšpektorata za okolje od 816 v letu 2005 na 493 v letu 2011. S tem se je zmanjšalo tudi število ukrepov od 415 na 68, število prekrškovnih postopkov pa je v istem obdobju nihalo med 3 in 36 na leto. Najbolj moteč je hrup dejavnosti gostinskih lokalov predvsem v nočnem času. Pritožbe so pogoste tudi zaradi preglasnih javnih prireditev, motečega delovanja industrijskih in drugih obratov, hrupa prometa, hrupa z gradbišč, preglasnega zvonjenja in hrupa sosedov. Zelo je moteč hrup v dela prostih dneh, ko si stanovalci želijo oddiha in miru, obiskovalci oziroma turisti pa zabave in razvedrila. Primerjava stanja v Sloveniji in drugih državah centralne, vzhodne in jugovzhodne Evrope je pokazala, da je sistem pritožb v večini držav zapleten in v glavnem neučinkovit. »Nujno potrebujemo bolj učinkovit način reševanja problemov, ki nastajajo zaradi hrupa v okolju. Prebivalcem Slovenije moramo zagotoviti zdravo bivalno okolje. Potrebno je zmanjšati nivo hrupa pri viru hrupa, posebna pozornost je potrebna pri umeščanju hrupnih dejavnosti v okolje. Vsi se moramo truditi, da hrup v okolju zmanjšamo in izboljšamo naše akustično okolje. Hrupa ne povzročajmo v nočnem času in v času počitka. Več razumevanja in pomoči namenimo vsem, ki so se zaradi hrupa pritožili,« je pozvala dr. Sonja Jeram z IVZ.

Območja različnih stopenj varstva pred hrupom

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa štiri stopnje varstva pred hrupom. Prva stopnja velja za površine na mirnem območju na prostem, druga. stopnja velja za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, tretja stopnja velja za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa in zadnja, četrta, stopnja velja na površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa. Uredba še podrobneje določa pravila razmejevanja hrupnih dejavnosti, vendar se v praksi posveča premalo pozornosti ohranjanju območij druge stopnje varstva pred hrupom. »Prepogosto se vzgojno-izobraževalne ustanove in bolnišnice nahajajo na območju tretje stopnje varstva pred hrupom. Vsaj pri novih posegih v okolje bi bilo potrebno za te ustanove zagotoviti mirno okolje. Tudi območja stanovanjskih naselij bi morala bolje zaščititi in jim v največji možni meri zagotoviti drugo stopnjo varstva pred hrupom,« meni dr. Sonja Jeram z IVZ.

Anketa o navadah poslušanja glasbe prek prenosnih predvajalnikov glasbe med mladostniki

Pilotna študija, ki so jo leta 2011 izvedli IVZ, območni zavodi za zdravstveno varstvo in Slovenska mreža zdravih šol je pokazala, da kar 18 % vprašanih srednješolcev glasbo prek slušalk posluša tako pogosto in glasno, da s tem tvegajo okvare sluha, če bodo s takim vzorcem vedenja vztrajali nekaj let. »Obsežnejšo anketo smo izvedli tudi letos v aprilu. Na naše povabilo k sodelovanju se je odzvalo kar 45 osnovnih šol in 23 srednjih šol. Pričakujemo, da bo na anketna vprašanja odgovarjalo prek tisoč učencev in dijakov. Anketiranje se bo zaključilo prav 24. aprila, z namenom obeležitve mednarodnega dne ozaveščanja o hrupu,« je povedala dr. Sonja Jeram z IVZ in se sodelujočim zahvalila: »Vsem šolam, učiteljem in sodelujočim se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje. Hvala tudi staršem, ki so se s sodelovanjem svojih otrok strinjali.« Zbrani podatki se bodo analizirali in še letos predstavili javnosti.

24. aprila 2013 od 10. do 14. ure na Prešernovem trgu v Ljubljani meritve nivoja zvoka na slušalkah prenosnih predvajalnikov glasbe

IVZ in območni zavodi za zdravstveno varstvo bomo v sodelovanju s Slovenskim društvom za akustiko 24. aprila 2013 na Prešernovem trgu v Ljubljani v času od 10. do 14. ure organizirali akcijo merjenja nivoja glasnosti glasbe na slušalkah prenosnih predvajalnikov glasbe. »Preverili bomo tudi kvaliteto zvoka na njihovih slušalkah. S to akcijo želimo opozoriti na nevarnost, ki jo nepremišljeno poslušanje preglasne glasbe predstavlja predvsem za bolj občutljive posameznike. Posebej mladi se morajo zavedati, da hrup povzroča poškodbe čutnih celic v ušesih postopno in neopazno. Naglušnosti se zavemo šele, ko je za popravilo škode že prepozno. Izpostaviti želimo tudi posameznike, ki pogosto in dlje časa zaznavajo šumenje v ušesih. Izpostavljenost preglasni glasbi in hrupu nasploh jim odsvetujemo,« opozarja dr. Sonja Jeram z IVZ.

Dodatne informacije:

Inštitut za varovanje zdravja RS

Mitja Vrdelja, 01 2441 572

E-pošta: mitja.vrdelja@ivz-rs.si

YEAR 2012

Poskrbimo za naše zvočno okolje

(Let's take care of our sound environment)

slovenialogo

SPOROČILO ZA MEDIJE

Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu 2012

POSKRBIMO ZA NAŠE ZVOČNO OKOLJE

Hrup postaja vse večji problem

Ljubljana, 24. april 2012 – Jutri, 25. aprila, obeležujemo Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu, ki  že sedemnajsto leto zapored poteka zadnjo sredo v aprilu. Namen letošnje akcije z geslom »Poskrbimo za naše zvočne okolje« je spodbujanje skrbi za dobro zvočno okolje, ohranjanje sluha in ozaveščanje o negativnih učinkih hrupa na zdravje in počutje ljudi. Preglasni in neprijetni zvoki v našem okolju, ki se jim ne moremo izogniti, povzročajo vznemirjenost, motnje spanja, motnje koncentracije in učenja ter vplivajo na spremembo vedenja. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) smo lani izvedli prvo pilotno raziskavo o vplivu poslušanja glasbe preko prenosnih predvajalnikov glasbe na mladostnike pri nas. Študija je pokazala, da slaba petina mladostnikov zaradi preglasnega poslušanja glasbe tvega poškodbe sluha.

Prva raziskava pri nas o vplivu poslušanja glasbe prek prenosnih predvajalnikov glasbe na mladostnike

Mladostniki si svoje zvočno okolje vse pogosteje ustvarjajo z glasbo. Zaradi dolgotrajnosti in glasnosti poslušanja predvsem prek prenosnih predvajalnikov glasbe obstaja možnost, da mladi na ta način poslabšajo kvaliteto svojega sluha. Zato smo na IVZ v sodelovanju z območnimi zavodi za zdravstveno varstvo in Slovensko mrežo zdravih šol izvedli pilotno študijo o navadah slovenskih mladostnikov in njihovem poslušanju glasbe z uporabo prenosnih predvajalnikov glasbe. »Rezultati študije so pokazali, da je med 420 srednješolci 18 % takih, ki glasbo prek slušalk poslušajo tako pogosto in glasno, da s tem tvegajo okvare sluha, če bodo s takim vzorcem vedenja vztrajali nekaj let. Pri 17 % dijakov je tveganje mejno, 65 % dijakov pa glasbo prek slušalk s prenosnimi predvajalniki posluša varno,« je razložila dr. Sonja Jeram z IVZ in svetovala: »Previdnost pri poslušanju je zato priporočljiva.« Ameriška študija je namreč pokazala, da je delež naglušnih mladostnikov med 12. in 19. letom starosti v zadnjih dvajsetih letih narastel s 14,9 % na 19,5 %. Med možnimi vzroki avtorji študije navajajo tudi dolgotrajno izpostavljenost preglasnemu zvoku glasbe iz slušalk.

Hrup je vse večji problem v urbanem okolju

Zvočno okolje in z njim hrup postaja vse večji problem predvsem v urbanem okolju. Veča se število prebivalcev v naseljih, promet je vedno gostejši, hrup je prisoten v dnevnem in nočnem času. Evropska agencija za okolje pripravlja spletni pogled v naše zvočno okolje s programom “Noise Data Viewer”, kjer bomo lahko videli območja ogroženosti prebivalcev za najbolj obremenjena mesta in prometne poti. »V Sloveniji imamo zbrane podatke o hrupu za Ljubljano ter za glavne prometne ceste in najbolj obremenjen odsek železniške proge od Celja do Maribora. Strateške karte se izdelujejo tudi za Maribor in Novo Gorico, ter za preostale, bolj obremenjene ceste in železniške proge,« je pojasnila dr. Sonja Jeram z IVZ in dodala: »Po ocenah  Svetovne zdravstvene organizacije je več kot 30 odstotkov Evropejcev v nočnem času doma izpostavljenih hrupu, ki predstavlja povečano tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. V Ljubljani je takemu hrupu, po ocenah strateških kart hrupa, samo zaradi cestnega prometa ponoči izpostavljenih okoli 22 odstotkov prebivalcev«.

25. aprila pri nekaterih vrtcih meritve hrupa

V sodelovanju z Agencijo RS za okolje smo na podlagi strateške karte hrupa Ljubljane zbrali podatke o zvočnem okolju vrtcev in osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da je v Ljubljani kar 17 ustanov (14 vrtcev in 3 osnovne šole) v neprimernem okolju. Na dan ozaveščanja o hrupu bomo pri izbranih vrtcih in šolah opravili meritve hrupa. S to akcijo želimo opozoriti na nujnost, da se stanje obremenitve s hrupom v okolju vrtcev in šol čim prej podrobneje prouči in da se po potrebi izvedejo ukrepi za zaščito otrok in učiteljev. »Ob tem se je potrebno zavedati,  da vsak posameznik lahko poskrbi, da okolja ne obremenjuje z nepotrebnimi zvoki, s tem da s svojo dejavnostjo ne moti drugih ljudi, posebno v nočnem času. Vsi se potrudimo, da bomo večino časa preživeli v prijetnem zvočnem okolju, tako v delovnem času kot doma, na poti, predvsem pa v prostem času, ki ga preživljamo v naravi. Ne preslišimo pestrosti zvokov našega okolja,« svetuje dr. Sonja Jeram z IVZ.

Dodatne informacije:

Inštitut za varovanje zdravja RS

Mitja Vrdelja, 01 2441 572

E-pošta: mitja.vrdelja@ivz-rs.si

Nuša Kerč,  01 2441 479

E-pošta: nusa.kerc@ivz-rs.si

YEAR 2011

Breme bolezni zaradi hrupa v okolju

(Burden of disease from environmental noise)

slovenialogoSPOROČILO ZA MEDIJE

Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu 2011

BREME BOLEZNI ZARDI HRUPA V OKOLJU

Vsako leto številne države po svetu 27. aprila obeležujejo Mednarodni dan ozaveščanje o hrupu. Namen obeležitve je opozarjanje in ozaveščanje javnosti o zdravstvenih posledicah zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hrupu.

Okoljski hrup predstavlja enega najresnejših okoljskih vzrokov za breme bolezni. Ocena bremena bolezni v zahodnih evropskih državah je pokazala, da  je eden od treh Evropejcev vznemirjen zaradi hrupa podnevi, v nočnem času pa enega od petih Evropejcev hrup moti med spanjem (Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije, 2011). Izpostavljenost visokim nivojem hrupa, nad 85 decibelov (dBA), lahko privede do trajnih poškodb sluha. Hrup, glede na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije, že pri nižjih nivojih, nad 55 dBA, lahko povzroča vznemirjenost ali motnje spanja, za otroke pa predstavlja težave pri učenju. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu predvsem v nočnem času povečuje tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni.

V sklopu mednarodnega dne ozaveščanja o hrupu, 27. aprila,  je Inštitut za varovanje zdravja v sodelovanju z regijskimi zavodi za zdravstveno varstvo in Mrežo zdravih šol pripravil vprašalnik, s katerim bomo med dijaki prvih letnikov 20-ih srednjih šol pridobili podatke o navadah mladostnikov, ki poslušajo glasbo prek prenosnih predvajalnikov glasbe. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da mladostniki glasbo pogosto poslušajo preglasno, kar lahko predstavlja potencialno nevarnost za trajne poškodbe sluha. V okviru te akcije bomo izvedli tudi predavanja s ciljem ozaveščanja mladine o okoljskem hrupu in njegovih škodljivih vplivih na zdravje.

Svetujemo, da ne glede na pisana pravila, hrup, ki ga povzročamo s svojimi dejavnostmi, poskušamo zmanjšati do najnižjega možnega nivoja. Potrudimo se izboljšati našo zvočno pokrajino in poskrbimo za dobro počutje in zdravo okolje v naši soseski.

Cestnemu hrupu je izpostavljena približno tretjina Ljubljančanov

S sprejetjem evropske direktive o okoljskem hrupu smo v Sloveniji dobili prve strateške karte hrupa za mesto Ljubljana ter za pomembne ceste in železniške proge. Rezultati kartiranja hrupa v Sloveniji so pokazali, da je v Ljubljani podnevi letnemu povprečnemu hrupu nad 55 dB izpostavljenih več kot 30% Ljubljančanov, in sicer 168.696 zaradi cestnega prometa, 11.326 zaradi železniškega prometa in 406 zaradi industrije. Enakemu nivoju hrupa je izpostavljenih še 136.363 prebivalcev, ki živijo ob glavnih cestah in 10.051 prebivalcev ob glavnih železniških progah izven Ljubljane.  V nočnem času je v Ljubljani letnemu povprečnemu hrupu izpostavljenih nad 50 dBA 113.945 prebivalcev zaradi hrupa cestnega prometa, 8.832 zaradi hrupa železniškega prometa in 233 zaradi industrijskega hrupa. Izven Ljubljane v hrupnem okolju ponoči živi 85.781 prebivalcev ob cestah in 8.691 ob glavnih železniških progah.

Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Ministrstvom za promet in zveze, Ministrstvom za zdravje, Mestno občino Ljubljana, pripravlja operativni program za zmanjšanje izpostavljenosti hrupu s ciljem zaščititi zdravje prebivalcev. Kartiranje se bo v skladu z direktivo o okoljskem hrupu v bodoče nadaljevalo tudi v manjših naseljih in ob manj prometnih cestah in železnicah v Sloveniji.

Osnovne informacije o okoljskem hrupu in njegovih vplivih na zdravje so zbrane na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja http://www.ivz.si. Vprašanja in komentarje nam lahko posredujete na tudi na naslov okoljskihrup@izv-rs.si.